V pesniški zbirki Kje se podnevi skrivajo sanje se Lilijana Homovec vrača k poeziji – prostoru, iz katerega je pravzaprav ves čas prihajala. Po treh pesniških knjigah ter romanih Nekdo vedno odide prvi in V času visokih trav se njen glas znova zgosti v krajšo formo, vendar ostajajo teme, ki jo spremljajo skozi celotno pisanje: bližina in izguba, telo in staranje, dvojina, spomin, odhajanje, vsakdan in majhne oblike upora.
Njene pesmi nastajajo iz navidez preprostih situacij – dežja, kavča, telefona, pogleda v staro fotografijo, hoje s psom – toda prav vsakdan se nenadoma razpre v vprašanja časa, ljubezni in minljivosti. Ob intimni liriki se pojavlja tudi izrazito družbeni glas: pesem Igra prestolov se odziva na vojne, mrtve civiliste, kapital in globalno logiko moči.
Kje se podnevi skrivajo sanje je poezija o življenju, ki drvi skozi nas – in o poskusu, da bi vsaj nekaj njegovih trenutkov zadržali v besedi.
🔴 ESAD BABAČIĆ: POETIKA ODHAJANJA
Spremni zapis k zbirki je napisal pesnik in esejist Esad Babačić, ki njeno poezijo bere predvsem kot poetiko odhajanja, vračanja in bližine.
Babačića že na začetku ustavi verz:
»Ah, nič posebnega se ni zgodilo, le življenje je zdrvelo skozi mene.«
Zanj je to skoraj program zbirke: življenje gre mimo prehitro, pesem pa poskuša ujeti njegove kratke slovese. V Homovčevi poeziji odhajanje nikoli ni samo izguba; ves čas se vrača k ljudem, telesu, vsakdanjim opravilom in možnostim bližine.
Posebej poudari njeno sposobnost, da iz vsakdanjega naredi pesniško situacijo. Njene pesmi ne potrebujejo vzvišenih prizorišč – dovolj je kavč, dež, kuhinja ali pogled skozi okno.
Babačić zapiše:
»Bližina je edina pesem, ki preživi.«
In prav v tej bližini vidi tudi pogum njene pisave: sposobnost govoriti o ljubezni, minevanju in lastni ranljivosti brez ironije, ki bi čustvo vnaprej razveljavila.
Preberite spremni zapis Esada Babačića »Poetika odhajanja«
»Le življenje je zdrvelo skozi mene«
Avgusta 2026 so bile na Jantarni lastovki objavljene tri pesmi iz nove zbirke: Naj dežuje, Odkritje in Resno o resnici.
Pesem Odkritje se začne s srečanjem z nekdanjo podobo same sebe. Mlada ženska z odprtimi očmi iz preteklosti pogleda proti današnji ženski s sivimi lasmi in nagubano kožo.
Odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo, je skoraj brutalno preprost:
»Le življenje je zdrvelo skozi mene.«
Staranje pri Homovec ni abstraktna tema. Vpisano je v telo, kožo, lase, spomin, toda brez patetike. Pesnica zna žalost nenadoma presekati s humorjem, pogovornim izrazom ali povsem vsakdanjo podrobnostjo.
Prav ta spoj resnosti in humorja, nežnosti in ostrega roba je ob napovedi zbirke izpostavila tudi Jantarna lastovka.
Preberite pesmi Naj dežuje, Odkritje in Resno o resnici
Igra prestolov: od intimnega k političnemu
Zbirka pa ni zaprta samo v intimni prostor.
Julija 2026 sta bili objavljeni še pesmi Igra prestolov in Ker te ni, ki pokažeta dva zelo različna pola Homovčeve poetike.
Ker te ni je pesem odsotnosti. Ljubezenski odnos se razkrije skozi stvari, ki jih nenadoma ne bo več: telefonski klic, večerja za dva, sprehod ob morju, dotik, skupni načrti.
Igra prestolov pa se obrne navzven. Pesnica opazuje svet vojn, kapitala, mrtvih otrok in političnih pripovedi, s katerimi se nasilje opravičuje. Zasebna ranljivost se spremeni v družbeno vprašanje: koliko podob nasilja lahko še vidimo, preden nas prenehajo pretresati?
Prav ta razpon daje zbirki širino: od prazne polovice postelje do globalnega dokazovanja moči.
Preberite pesmi Igra prestolov in Ker te ni
Poezija vsakdanjih predmetov
Esad Babačić v spremnem zapisu zelo natančno opazi, da postanejo pri Lilijani Homovec pesmi skoraj orodje vsakdanjega življenja.
V njih so pranje, kuhanje, ležanje na kavču, sprehajanje psa, zasloni, fotografije, dež in majhne domače rutine. Toda pesnica jih premakne za nekaj centimetrov – in prav v tem premiku se zgodi poezija.
Njena govorica ostaja dostopna, neposredna in pogosto pogovorna. Ne skriva se za hermetičnostjo. Prav zato so trenutki, ko iz vsakdanjega nenadoma vznikne bolečina ali eksistencialno spoznanje, toliko izrazitejši.
Kot piše Babačić, ga je presenetilo predvsem to, koliko svobode izražanja in svetlobe najde v pesmih tudi v najbolj kočljivih trenutkih.
Lilijana Homovec: od poezije v roman in nazaj
Lilijana Homovec je svojo literarno pot začela kot pesnica. Pred novo zbirko je objavila Tako je, O sebi in Nariši nekaj name. Šele pozneje je pri Hirondelle vstopila tudi v roman: s knjigama Nekdo vedno odide prvi in V času visokih trav.
Prehod med poezijo in prozo ni pomenil prekinitve. Tudi v romanih jo zanimajo staranje, žensko telo, odhodi, družinski odnosi, ljubezen in čas. V Kje se podnevi skrivajo sanje pa se ti motivi ponovno stisnejo v verz.
Spletna knjigarna Galarna novo zbirko že uvršča med svoje knjižne novosti.
