S pesniško zbirko Brusilec nožev v slovenski prostor prvič širše vstopa Sargon Boulus (1944–2007), eden najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih iraških oziroma arabskih pesnikov.
Boulusova poezija nastaja na presečišču izgnanstva, spomina, vojne, mest in nenehnega iskanja doma. Njegovi verzi so jasni in zadržani, vendar za preprostostjo ves čas deluje velika zgodovinska teža: Irak, Kirkuk, Beirut, San Francisco, Berlin in poti med njimi postajajo notranja geografija človeka, ki nikoli več povsem ne pripada enemu samemu kraju.
Brusilec nožev je poezija človeka na poti – vendar tudi poezija o tem, kaj od krajev, ljudi in zgodovine ostane v nas, ko odidemo.
Slovenska izdaja temelji na Boulusovih izbranih pesmih, ki jih je pesnik sam prevedel iz arabščine v angleščino. V slovenščino jih je prevedla Gabriela Babnik Ouattara. Pesmi so večinoma nastajale med letoma 1991 in 2007, angleški izbor Knife Sharpener pa je postal svojevrstno pesnikovo poslednje pričevanje.
🔴 EDEN NAJPOMEMBNEJŠIH GLASOV SODOBNE ARABSKE POEZIJE
Boulus je začel objavljati že leta 1961 v vplivni bejrutski reviji Shiʿr, ki je odločilno zaznamovala modernizacijo arabske poezije. Pozneje je živel v San Franciscu, prevajal številne pomembne angleško pišoče moderne pesnike v arabščino ter postal pomembna referenca za mlajše generacije arabskih pesnikov.
Khalid al-Maaly ga je označil takole:
»Ključni pesnik in morda najpomembnejši sodobni pesnik po al-Sayyabu.«
In dodal, da Boulus v svojih pesmih »žari«, njegova misel pa je stkana z redko skrbnostjo.
Kadhim Jihad Hassan je zapisal:
»S Sargonovim prihodom je arabska poezija doživela redek pojav: pesnika, ki je vse svoje življenje, misli in človeške zmožnosti posvetil izključno poeziji.«
Pat Boran: življenje, skomponirano iz poezije
K angleški izdaji Knife Sharpener je uvod napisal irski pesnik in založnik Pat Boran.
Njegov zapis se začne z eno najlepših označb Sargona Boulusa:
»Ni veliko ljudi, za katere bi lahko resnično rekli, da so pesniki – v smislu posameznika, katerega celotno življenje je videti, kot da je posvečeno, celo skomponirano iz poezije.«
Boran se spominja srečanja z Boulusom na Dublinskem festivalu pisateljev leta 2003, kmalu po začetku vojne v Iraku. Namesto pričakovane neposredne politične izjave je občinstvo dobilo nekaj globljega: pogled na zgodovino, na vlogo pisatelja in na breme, ki ga človek nosi skozi čas.
Preberite slovenski prevod uvoda Pata Borana na Jantarni lastovki
Margaret Obank: ko je govoril o poeziji, se je odprl kakor vrtnica
Dolgoletna urednica revije Banipal Margaret Obank je Boulusa opisala z izjemno živo podobo:
»Ko je začel govoriti o pesnikih in poeziji, se je odprl kakor vrtnica – nenadoma, barvito, v neprestanem razcvetu.«
Obank poudarja tudi njegovo posebno mesto med mlajšimi arabskimi pesniki, ki so množično prihajali na njegova branja.
Boulus namreč ni bil pomemben samo kot avtor. Bil je prevajalec, posrednik med literaturami in pesnik, ki je arabsko poezijo nenehno odpiral svetovni moderni.
Več o slovenski izdaji Brusilca nožev na Hirondelle
Poezija in spomin: kaj pravzaprav počne pesnik?
Pomemben del zbirke je tudi Boulusov esej Poezija in spomin, napisan v San Franciscu aprila 2007, nekaj mesecev pred njegovo smrtjo.
V njem razmišlja o času, jeziku in spominu ter zapiše:
»Vedno znova odkrivam, da se, kadar pišem, pravzaprav spominjam.«
Toda ne gre zgolj za spominjanje dogodkov. Boulusa zanimajo predvsem besede in njihovi odmevi – način, kako se stare besede vračajo v novih zgodovinskih okoliščinah.
Zato je po njegovem temeljna pesnikova naloga prav v tem, da star jezik postavi v novo razmerje s sedanjostjo.
Esej vključuje tudi čudovito srečanje s Czesławom Miłoszem, katerega pesem je Boulus prevedel v arabščino. Miłosz je zanj predstavljal nekaj bistvenega: pesnika kot pričevalca svojega časa, človeka, ki preživi vojno, norost in propad sveta zato, da lahko pripoveduje.
Preberite esej »Poezija in spomin« na Jantarni lastovki
Pesmi: izgnanci, popotniki in sence preteklosti
Na Jantarni lastovki so bile pred slovenskim izidom objavljene tudi izbrane Boulusove pesmi.
Njegov svet naseljujejo ljudje na poti, begunci, samotne figure, umrli, mesta in pokrajine, ki se vračajo skozi spomin.
V pesmi Moški je padel se skoraj banalen prizor človeka, ki sredi trga pade na kolena, postopoma spremeni v vprašanje o izčrpanosti, žalosti, tragediji in smrti.
Pesem se ne odloči za eno samo razlago.
Prav ta odprtost je značilna za Boulusa: dogodek ostane konkreten, toda okoli njega se začne širiti ves človekov obstoj.
Preberite pesem »Moški je padel«
Preberite izbor pesmi Sargona Boulusa na Jantarni lastovki
Od Iraka do San Francisca
Boulusova biografija je skoraj neločljiva od njegove poetike.
Rodil se je v asirski družini v Iraku, odraščal v Habaniji in Kirkuku ter že kot zelo mlad začel objavljati. V šestdesetih letih se je odpravil v Beirut, pozneje pa se je naselil v San Franciscu, ki je skoraj štiri desetletja ostal njegova glavna baza.
Prevajal je moderne ameriške in angleške pesnike v arabščino ter bil močno povezan z mednarodnim pesniškim prostorom. Njegova poezija zato nikoli ne obstaja samo znotraj ene nacionalne literature.
Je arabska in svetovna hkrati.
V njej se srečujejo starodavna Mezopotamija, arabska pesniška tradicija, ameriška moderna, evropska poezija in izkušnja človeka, ki večino življenja prebiva med jeziki.
»Ta pesnik je bil eden izmed njih«
Boulusova posebnost je prav v tem, da v njegovih pesmih velika zgodovina nikoli povsem ne prekrije posameznika.
Vojna se pokaže v človeku, ki sedi sam.
Izgnanstvo v spominu na ulico.
Dom v jeziku.
Smrt v človeku, ki sredi trga nenadoma pade na kolena.
Njegova poezija zato ni monumentalna, čeprav nosi težo stoletij. Njena moč je v jasnosti, ekonomičnosti in sposobnosti, da iz majhne podobe odpre veliko zgodovinsko in eksistencialno razsežnost. Poetry International ga prav zaradi skope, ekonomične rabe besed umešča med izrazito moderne pesnike arabske tradicije.
Brusilec nožev je knjiga izgnanstva, toda tudi knjiga prisotnosti. Pesnik odhaja iz krajev, vendar jih nosi s seboj. In prav zato se ves čas vrača k enemu temeljnemu stavku: Tukaj sem.
Margaret Obank
