S pesniškim prvencem Pesmi neznanega anarhista Nikolai Jeffs vstopa v slovensko poezijo z neposrednim, političnim in svetovljanskim glasom, ki se izmika tako literarnemu elitizmu kot cinizmu.
Jeffs, eden od pionirjev postkolonialne teorije pri nas, v poeziji odpira vprašanja kapitalizma, imperializma, nacionalizma, podnebne krize, migracij in družbene neenakosti, vendar njegovi verzi niso teorija, prestavljena v pesem. V njihovem jedru so drugi človek, solidarnost, skupnost in možnost drugačnega sveta.
Pesmi neznanega anarhista niso samo poezija upora. So poezija o tem, kaj bi lahko zgradili, ko se odločimo, da svet, kakršen je, ni edini možni svet.
🔴 DEJAN KOBAN: »RUKNILA IN ZABILA V TLA TER HKRATI ODBILA V NEBO«
Med izrazitimi odzivi na zbirko je tudi odziv Dejana Kobana, pesnika, performerja, urednika in enega pomembnih soustvarjalcev sodobne slovenske pesniške scene.
»Mene je pesniška zbirka Nikolaja Jeffsa ruknila in zabila v tla ter hkrati odbila v nebo.«
Dejan Koban
Več o Dejanu Kobanu – intervju v Dnevniku
Muanis Sinanović: Poezija kot družbeni odnos
Obsežno spremno besedo k zbirki je napisal Muanis Sinanović, ki Jeffsov prvenec umesti na posebno mesto v sodobni slovenski poeziji.
Jeffs je po njegovem pesniški posebnež prav zato, ker njegova poezija ne pripada povsem nobenemu od prevladujočih tokov. Je politična, vendar brez potrebe po gesti šoka; komunikativna, vendar ne banalna; družbeno angažirana, vendar usmerjena predvsem k odnosu z drugim.
Sinanović zapiše:
»Pri njem je morda danes uporniška ravno necinična drža.«
Pomembna je prav ta neciničnost. Jeffsov anarhizem ni poza in njegova kritika sveta se ne konča pri zavračanju. Poezija je zanj lahko prostor skupnosti, tovarištva in zamišljanja pravičnejšega sveta.
Sinanović zato zbirko razume kot možnost, da politična poezija ponovno postane družbeni odnos – nekaj, kar stopa iz knjige in išče drugega človeka.
Preberite spremni zapis Muanisa Sinanovića »Poezija kot družbeni odnos«
Tri pesmi: svet kot skupno ognjišče
Na Jantarni lastovki so bile objavljene tudi tri pesmi iz zbirke, med njimi naslovna Pesem neznanega anarhista in Medtem ko bo Babilon eksplodiral.
Že prvi verzi naslovne pesmi odprejo enega osrednjih prostorov Jeffsove poetike:
»Ta zemlja ves moj dom, ta svet meni lastno ognjišče.«
Dom tu ni nacionalno ozemlje. Svet ni razdeljen na »naše« in »njihove«. Pesniški subjekt povabi popotnike v hišo, ki nikomur ne pripada in je zato lahko skupna vsem.
To je kozmopolitska in anarhistična gesta, vendar hkrati zelo preprosta človeška gesta: odpreti vrata drugemu.
Preberite tri pesmi iz zbirke na Jantarni lastovki
Cankarjev dom: samosvoj, neposreden in družbeno odprt glas
Pesmi neznanega anarhista so bile maja 2026 predstavljene na 11. knjižnem Sejmu na zraku pred Cankarjevim domom v Ljubljani. Z Nikolaiem Jeffsom se je pogovarjal Muanis Sinanović.
Cankarjev dom je ob predstavitvi zbirko opisal kot poezijo, ki v slovenski prostor vstopa kot samosvoj, neposreden in družbeno odprt glas, usmerjen k odnosu, skupnosti in svetu.
Prav predstavitev na Sejmu na zraku je poudarila nekaj bistvenega: Jeffsova poezija želi preseči sam tekst in ponovno vzpostaviti pesem kot prostor srečevanja.
Program 11. knjižnega Sejma na zraku – Cankarjev dom
🔴 PREDSTAVLJENO V ODDAJI KULTURA NA TV SLOVENIJA 1
Julija 2026 je zbirka doživela tudi nacionalno televizijsko predstavitev. Oddaja Kultura na TV Slovenija 1 je 14. julija 2026 predstavila Pesmi neznanega anarhista med osrednjimi kulturnimi dogodki dneva.
Ob razstavah v Ljubljani, Londonu in Muzeju genocida v Srebrenici je bila v oddaji posebej predstavljena tudi Jeffsova nova pesniška zbirka.
TV Slovenija 1 – Kultura, 14. julij 2026
Od postkolonialne misli do poezije
Nikolai Jeffs se je rodil leta 1968 v Sheffieldu. Diplomiral in doktoriral je na Univerzi v Essexu, v Sloveniji pa je desetletja dejaven kot univerzitetni predavatelj, urednik, esejist in raziskovalec postkolonialnih študij, kulture in politike. Med drugim je uredil tudi Zbornik postkolonialnih študij.
Toda Pesmi neznanega anarhista niso akademska poezija.
Njihova govorica je odprta, komunikativna, mestoma humorna, drugič neposredno politična. Jeffsa ne zanima toliko izdelovanje pesniškega mita o samem sebi, temveč vprašanje, kaj lahko pesem naredi med ljudmi.
Zato se anarhist iz naslova nazadnje odpove celo lastnemu spomeniku. Pomembnejše od njegovega imena je tisto, kar ostane za njim: odprta hiša, možnost skupnosti, popravljanje krivic in svet, ki še ni dokončan.
V času, ko cinizem pogosto deluje kot najlažja oblika inteligence, si Jeffsova zbirka privošči nekaj precej bolj tveganega: vero, da je drugačen svet še vedno mogoče misliti.
