Če je prvenec Adriane Kuči Ime mi je Sarajevo pripovedoval o posledicah vojne, je Lili Bosniae roman o njenih usedlinah – o tistem, kar ostane v krvi, telesu, molku in načinu, kako se približujemo drug drugemu.

V središču so Lejla, Lili in Ajša, tri ženske, ki se prepoznavajo skozi izgube, nepripadnost in vztrajanje. Njihove zgodbe vodijo od Sarajeva in Ljubljane do Darfurja, posebna plast romana pa sega v bosansko srednjeveško zgodovino in k Jeleni Grubi, eni izmed žensk, okoli katerih je zgodovina pustila predvsem praznino.

Slogovno je Lili Bosniae zrel, liričen in večjezičen roman. Organsko prehajanje med slovenščino in bosanščino govori tudi o identiteti, sestavljeni iz različnih glasov, spominov in domovin.

Lili Bosniae je roman o tem, kako človek preživi zgodovino – in kako zgodovina preživi v človeku.

🔴 DVOJNA NOMINACIJA ZA ROMAN IME MI JE SARAJEVO

Adriana Kuči je že s svojim prvim romanom v slovenskem jeziku, Ime mi je Sarajevo, doživela izrazito strokovno prepoznavnost. Roman je bil nominiran za dve pomembni slovenski literarni nagradi:

• Cankarjeva nagrada 2023 – nominacija za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta.

• Nagrada za najboljši literarni prvenec 38. Slovenskega knjižnega sejma (2022) – Ime mi je Sarajevo je bilo uvrščeno med pet nominiranih prvencev.

Roman je bil tudi ponatisnjen in preveden v hrvaščino. Lili Bosniae tako nadaljuje literarno pot avtorice, katere pisanje je bilo že ob njenem prvem slovenskem romanu opaženo tako med bralci kot v strokovni javnosti.

Bukla: 3 vprašanja Adriani Kuči

V reviji Bukla 194 se je junija 2026 z Adriano Kuči pogovarjala Renate Rugelj. Pogovor se osredotoča prav na Lili Bosniae: na preplet različnih ženskih usod, bosansko lilijo, Jeleno Grubo, vojno, pripadnost ter literaturo kot prostor, v katerem lahko ponovno spregovorijo zamolčane zgodbe.

Adriana Kuči v pogovoru pravi:

»Zgodovina nam pove, kaj se je zgodilo. Literatura pa nam lahko pomaga razumeti, kako je bilo živeti znotraj teh dogodkov.«

In še:

»Zgodovina pomni kralje, vojne in meje, literatura pa ljudi. Mene so vedno zanimali le ljudje.«

Pogovor lepo povzema tudi eno ključnih misli romana: človeka ne določajo samo njegove rane, ampak tudi tisto, kar mu kljub ranam uspe ohraniti – sposobnost ljubiti, skrbeti za drugega in vztrajati.

Bukla – 3 vprašanja: Adriana Kuči: Odpri intervju v Bukli

Recenzije

Renata Vidic, Dobre knjige

»Nihče ni samo zgodba o svoji bolečini.«

Objavljeno 10. julija 2026.

Renata Vidic posebej izpostavi avtoričin občutek za notranje svetove likov, družinske razpoke, zamolke in iskanje poti iz preteklosti.

»Pisava, prepojena s senzibilnostjo, ki priča o prefinjenem posluhu za človekova subtilna čustvena stanja ter seveda tudi o avtoričini osebni globini in zrelosti, bo še posebej nagovorila bralca, ki zna brati tudi tišino.«

Dobre knjige – Lili Bosniae / Renata Vidic: Odpri recenzijo na Dobre knjige

Maja Drolec, Jantarna lastovka

Bosanska lilija kot znamenje preživetja

Objavljeno 9. julija 2026.

Maja Drolec v ospredje postavi preplet intimnega in zgodovinskega spomina ter ženske, ki jih zgodovina ni znala ohraniti drugače kot skozi odsotnost.

»Avtorica vstopa prav v te praznine: tja, kjer zgodovina obmolkne, spregovori literatura.«

Bosanska lilija se izriše kot podoba preživetja: krhka, a vztrajna, ranljiva, vendar neuničljiva.

Jantarna lastovka – Maja Drolec: Odpri recenzijo Bosanska lilija kot znamenje preživetja

Matic Slapšak

Lili Bosniae

Objavljeno 20. julija 2026.
Ocena: 5/5

Matic Slapšak roman označi za najboljše delo Adriane Kuči doslej ter posebej izpostavi spretno prepletanje zgodb, razvoj likov in liričnost jezika.

»Ob branju tega romana sem več kot enkrat pomislil, da imam opravka z našo Elif Shafak.«

Ob koncu zapiše:

»Lili Bosniae je roman, ki vas bo čustveno najbrž popolnoma spraznil in vas obenem napolnil. Vsekakor pa je roman, ki ga ne boste pozabili.«

Matic Slapšak – Lili Bosniae: Odpri recenzijo Matica Slapšaka

Radio AGORA: Generatorji zgodb – Adriana Kuči

Romanu Lili Bosniae je bila posvečena tudi skoraj enourna oddaja Generatorji zgodb na Radiu AGORA 105 I 5, predvajana 9. junija 2026. Pogovor je vodila in uredila Gabriela Babnik Ouattara.

V oddaji se pogovor odpira od Lejle, Lili in Ajše proti bosanski kraljici Jeleni Grubi ter širšim vprašanjem telesa, spomina, pripadnosti, materinstva, družinskih razpok in dediščine travme.

Zgodovinska plast romana pri tem ni zgolj rekonstrukcija preteklosti. Pisanje o Jeleni Grubi postaja tudi dejanje upora proti zgodovinskemu molku in poskus, da literatura ustvari prostor za ženske glasove, ki so bili iz zgodovine izbrisani.

Kot je roman predstavljen v oddaji:

»Lili Bosniae ni le pripoved o posameznici, temveč refleksija o vztrajnosti, spominu in možnosti, da skozi pisanje ponovno osmislimo lastno mesto v svetu.«

Radio AGORA – Generatorji zgodb, Adriana Kuči: Lili Bosniae: Poslušaj oddajo

Roman o ranah, ki se dedujejo – in nežnosti, ki preživi

Odzivi na Lili Bosniae se srečujejo v eni pomembni točki: zgodovina v romanu ni kulisa, temveč nekaj, kar živi v ljudeh. V krvi. V jeziku. V molku. V odnosu med materjo in hčerjo. V občutku, da nikoli povsem ne pripadaš enemu samemu kraju.

Toda Adriana Kuči svojih junakinj ne pusti, da bi ostale samo nosilke bolečine. Zanima jo tudi tisto, kar jim kljub izgubam uspe ohraniti: nežnost, sposobnost bližine in vztrajanje.

Bosanska lilija zato ostaja osrednja podoba romana: krhka, ranljiva, a neuničljiva.